Ne gre za pustno šalo. Verjeli ali ne, so v letošnjem šolskem letu osnovni šoli v Prapotnem dodelili finančna sredstva le za petnajst ur pouka slovenščine. Se pravi po tri ure za vsaki razred! Kaj se otroci lahko naučijo v 180 minutah, si vsakdo lahko predstavi.
To se več ali manj dogaja že vrsto let v vseh šolah z italijanskim učnim jezikom na območju videnske pokrajine, kjer je priznana prisotnost slovenske manjšine, ker dežela Furlanija Julijske krajina za slovenščino dodeljuje večstopenskim šolam, ki zato zaprosijo, denar iz okvirnega zakona (482/99) za vse jezikovne manjšine v Italiji.
Od vsega začetka so tako prezrta posebna določila iz 12. člena državnega zaščitnega zakona za Slovence (38/2001) za šolstvo v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini. Le-ta predvideva, da bo v vrtcih »izobraževalni program vseboval tudi snov, ki je povezana s krajevno tradicijo, jezikom in kulturo in ki se bo poučevala tudi v slovenskem jeziku.« V osnovnih in nižjih srednjih šolah pa, da je »je pouk slovenskega jezika, krajevne zgodovine ter krajevnih kulturnih in jezikovnih tradicij vključen v obvezni kurikularni urnik,« ki ga določajo same šole v okviru organizacijske in didaktične avtonomije, kakor tudi »način izvajanja teh kurikularnih dejavnosti, njihovo trajanje in metodologijo kot tudi kriterije za ocenjevanje učencev in oblike zaposlitve kvalificiranega učnega osebja. Ob predvpisu starši sporočijo zainteresirani šolski ustanovi, ali nameravajo za svoje otroke izkoristiti možnost pouka jezika manjšine.«
V srednjih šolah, ki jih obiskujejo dijaki, ki prihajajo iz občin, kjer je priznana slovenska manjšina, »lahko uvedejo izbirne tečaje slovenskega jezika, tudi če gre za manjše število učencev, kot ga predvideva šolski sistem.« Iz tistega člena zaščitnega zakona je bilo uresničeno podržavljanje dvojezične večstopenjske šole v Špietru. Pred leti pa je propadel poskus ustanovitve dvojezičnih državnih šol, oziroma sekcij špietarske, na Njivici in v Tipani. Tudi dandanes ni pogojev, da bi do nekaj podobnega prišlo. V Kanalski dolini snujejo večjezični pouk v sklopu večstopenjskega zavoda Bachmann in do takrat imajo ure slovenščine, ki jih po novem financira Dežela. V Tipani je slovenčina na voljo celo letošnje šolsko leto po zaslugi domače občinske uprave in združenja Blankin. Drugje (Prapotno in Njivica) je žalostno stanje, ki smo ga opisali v začetku tega članka.
Napočil je torej čas, da se končno spoštujejo določila za pouk slovenščine v videnski pokrajini, ki izhajajo iz zaščitnega zakona 38/2001. Župani Kanalske doline, Terskih dolin in Prapotnega pripravljajo dokument s takšno zahtevo in slovenske organizacije bi jim morale stati ob strani, saj gre za preživetje slovenščine na širokem območju.
Non è uno scherzo. Potete crederci oppure no, ma per quest’anno scolastico, alla scuola primaria di Prepotto/Prapotno sono stati concessi fondi per insegnare solo 15 ore di sloveno. Ovvero tre ore per classe! Chiunque può facilmente immaginare cosa possano imparare i bambini in 180 minuti.
Da anni succede più o meno lo stesso in tutte le scuole con lingua d’insegnamento italiana che in provincia di Udine operano nell’area di tutela della minoranza linguistica slovena. Qui la Regione Friuli Venezia Giulia eroga i contributi previsti dalla legge quadro di tutela delle minoranze linguistiche storiche (482/99) agli istituti comprensivi che ne fanno richiesta.
Fin dall’inizio sono state del tutto disattese le disposizioni particolari previste per Slavia Friulana, Resia e Valcanale dall’articolo 12 della legge di tutela della minoranza linguistica slovena (38/2001) in materia di istruzione. Secondo tale articolo «la programmazione educativa comprenderà anche argomenti relativi alle tradizioni, alla lingua ed alla cultura locali da svolgere anche in lingua slovena». Nelle scuole primarie e secondarie di primo grado, invece «l’insegnamento della lingua slovena, della storia e delle tradizioni culturali e linguistiche locali è compreso nell’orario curricolare obbligatorio determinato dagli stessi istituti nell’esercizio dell’autonomia organizzativa e didattica», così come gli istituti determinano anche le modalità di svolgimento delle suddette attività curricolari «stabilendone i tempi e le metodologie, nonchè i criteri di valutazione degli alunni e le modalità d’impiego dei docenti qualificati. Al momento della preiscrizione i genitori comunicano alla istituzione scolastica interessata se intendono avvalersi per i propri figli dell’insegnamento della lingua della minoranza».
È giunto il momento, quindi, di rispettare le disposizioni inerenti l’insegnamento dello sloveno in provincia di Udine così come previste dalla legge 38/2001. I sindaci della Valcanale, delle Valli del Torre e di Prepotto stanno lavorando a un documento attinente alla tematica e le organizzazioni slovene dovrebbero stare dalla loro parte, soprattutto perchè, in questo caso, è in gioco la sopravvivenza dello sloveno su un’area molto vasta.