Otruok v Italiji se rojeva iz lieta v lieto manj in je v naših krajeh stanje še buj dramatično ku drugod. Tuole se vidi tudi v vpisu v šuolsko lieto 2025-2026. Cajt, v katerim so starši lahko vebrali šuolo za svoje otroke, se je zaparu 10. febrarja. Vprašali smo šuole v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini za podatke vpisanih. Objavili smo jih v razpredelnicah (tabelah).
Demografska zima na popušča, takuo bo v šuolskem lietu, v parmerjavi z lietošnjem, v šuolah na teritoriju videnske province, kjer živi slovenska manjšina, od Tarbiža do Prapotnega, še vič praznih klopi. Seviede se številke do prihodnjega šetemberja morejo še spremeniti.
Po predvpisih bo v Nediških dolinah, ki so nieke viže jedro Slovencu, 12 otruok manj v primarni šuoli in kar 31 manj v nižji sriednji šuoli. V Gorenji Miersi že drugo lieto nie obednega vpisanega v parvi razred, obednega nie tudi v parvem lietu nizje sriednje šuole. Stabilno pa je število otrok v vartcu (če štejemo tudi pomladni oddelek dvojezičnega vartaca, bo vse kupe adan otrok vič), kar daje upanje za naprej.
V dvojezični vičstopenjski inštitut so vpisali vse kupe 215 učencu, se pravi 15 manj od tistih, ki so začeli lietošnje šuolske lieto. Pozitivno dejstvo je tudi, de so se vsi prijavili k vičjezičnemu pouku v Kanalski dolini (poleg italijanščine še slovenščina, nemščina in furlanščina) in k uram slovenskega jezika v Terskih dolinah. Ure slovenskega jezika so v Tipani, na Njivici, v Ahtnu, Fuojdi. Močan vpis k slovenščini je v Prapotnem in tudi v Tavorjani, kjer bojo začeli učiti tudi slovensko pru v novem šuolskem lietu.
I dati relativi alle preiscrizioni per l’anno scolastico 2025-2026 nelle scuole di Benecia, Resia e Valcanale riflettono il trend demografico in atto in tutta Italia. L’inverno delle nascite non molla, così nel prossimo anno scolastico ci saranno ancora meno alunni che in quello corrente. Cala il numero di iscrizioni anche alla scuola bilingue di San Pietro al Natisone/Špietar, ma l’aumento di bambini alla scuola d’infanzia lascia sperare in meglio per i prossimi anni. Una nota positiva arriva dalla Valcanale, dove l’adesione alla sperimentazione plurilingue è del 100%, come anche dalle Valli del Torre, dove è piena l’adesione all’insegnamento delllo sloveno.
