Od starih cajtu so se ljudje v Nediških dolinah parpravljali na Kristusovo rojstvo z devetico božično, se pravi z andohtjo, ki se je varčila po hišah in nie potrebovala parsotnosti duhovnika. Bluo je ruomanje podobe Svete Družine po tistih vaseh, ki so štiele narmanj devet družin. Pobožnost se je začela zvičer. Ljudje so se zbrali v hiši, kjer je bla podoba čez preteklo nuoč in dan. Hišna gaspodinja se je z liepimi besiedami poslovila od Matere Božje, natuo so v precesiji šli do druge družine. Gaspodinja je pozdravila in sparjela pod strieho Devico Marijo, natuo so molili rožar, pieli Lavretanske litanije in božične piesmi. Po drugi svetovni vojski so se Nediške doline spraznile in je šla, kakor druge lepe navade, tudi devetica božična v pozabo. Hvala Bogu so jo v nekaterih krajah oživieli. Kier je malo ljudi, je devetica v vič vaseh. Lietos začne v saboto 15. dičemberja in puojde naprej do nedieje 23. V dreški fari jo parpravljajo v sodeluvanju s kulturnim društvam »Kobilja glava«. V saboto 15. dičemberja par Trinke (skarbita Elena in Marica Bularjove); v nediejo 16. v Lazeh (Basilia Šonkova); v pandiejak 17. spet v Lazeh (Ivana Šiorova); v torak 18. v Trušnjem (Margherita Kaluzova); v sriedo 19. spet v Trušnjem (Elena Foščuova); zadnje štier dni bo devetica v Očnem bardu; za njo bojo skarbiele v četartak 20. Norma Vklietih, v petak 21. Roberta Pitažova, v saboto 22. in nediejo 23. Gabriella Pitažova. Usako vičer se začne ob 19. uri. Dreško devetico božično so predlanskinjim posneli in je s tistimi posnetki društvo »Kobilja glava« parpravlo dokumentarni film izdalo liep dvd. Izdala ga je zadruga »Most« iz Čedada, ki je tudi finančno podparla pobudo. Tuole zagotavlja, de liepa pobožnost na bo šla v pozabo. Besiede, molitve, piesmi in tudi potek andohti bojo ostali za nimar. De je devetica božična oživilela in se spet arzšerila ima zaslugo kulturno društvo Rečan. Lieta 1995 so se pogovorili z lieško faro in so jo začeli nazaj runati. Seviede, so muorli nomalo predielati telo navado, zaki so želieli, de bi ble uključene vse naše vasi. Tudi tiste, ki donašnji dan niemajo še devet družin. Zatuo devetico božično, ki je bla vsak dan v drugi hiši adne vasi, molijo sada vsak dan v drugi vasi lieške fare. Vse ostalo je po stari navadi. Le tiste molitve so od sparjetja, do rožarja in zaključne piesmi, ki je Častito. Pa tela andoht parnese tudi življene v vasi. Po molitvi pride nimar blizu kajšan štrukji in se vzdignejo božične in narodne piesmi. Lietošnja devetica v lieški fari se bo odvijala po sledečim programu. V saboto 15. v Topoluovim od znamunja do Žnidarjove hiše (molile bojo Carla Martinkna, Angela Vanoužova, Romilda Žnidarjova); v nediejo 16. v Zverincu od znamunja do Flipežove hiše (Gemma Šimanova, Rosina Flipežova, Ernesta Juožolnova); pandiejak 17. v Velikim Garmaku od znamunja do Uogrinkne hiše (Tonina Cekova, Anna in Martina Uogrinkne); v torak 18. v Dolenji Kosci od križa na sred vasi do Šimulnove hiše (Pia Prehuojonova, Silvia in Fabrizio Simulnova); v sriedo 19. par Peternielu od križa do Škodejove hiše (Milica Škodejova, Anna Blišcuova, Luciana Mateužova); v četartak 20. v Platacu od znamunja do mlekarince (Nadalin Mateužacu, Livia Arnejciciova, Loretta Žefcjova); v petak 21. v Bardu od jaslicah v Gorenjim Bardu do Uršne hiše v Dolenjim Bardu (Maria Suoštarjova, Rosina Uršna, Rosina Tonova); v saboto 22. v Seucù od jaslic (dolenj konac) do Žnidarjove hiše (Dora Tarbjanova, Sonia in Lidia Žnidarjove); v nediejo 23. v Hostnim od znamunja do Karpacove hiše (Erika in Maria Kokocuove, Luisa Karpacova). Vsako vičer začnejo moliti ob 20. uri. Organizatorji pravijo: parnesita bukva in lumine! Devetica nie samuo za viernike iz dreške in lieške fare. Odparta je za vse. Vsa lanska lieta so vsako vičer parhajali molit tudi ljudje iz drugih vasi, far in dolin, kjer je tela pobožnost šla v pozabo.
La tradizionale novena di Natale rivive anche quest’anno nelle frazioni delle parrocchie di Drenchia e di Liessa. Nei nove giorni che precedono il Natale l’immagine della Sacra Famiglia viene portata di casa in casa accompagnata dalla processione dei fedeli. Questa tradizione, a causa della forte emigrazione, nel secondo dopoguerra cadde in disuso. A riportarla in vita sono stati nella parrocchia di Drenchia il circolo culturale«Kobilja glava» e nella parrocchia di Liessa il circolo culturale «Rečan». L’anno scorso il «Kobilja glava» ha realizzato in collaborazione con la cooperativa «Most», che ha finanziato l’iniziativa, un dvd su questa bella tradizione.