Ameriška akademija filmskih umetnosti in znanosti v Los Angelesu je v začetku februarja objavila prejemnike letošnjih tehničnih oskarjev, med katerimi je tudi ekipa Jerneja Barbiča, Slovenca posoških korenin, ki deluje na področju vizualnih učinkov v filmu.
Barbič je z ekipo razvil inovativno programsko opremo Ziva VFX, ki omogoča natančno in realistično animacijo digitalnih likov v hollywoodskih filmih. Ime programske opreme izvira iz slovenskega ženskega imena Živa, kar po Barbičevih besedah nagradi daje »še poseben slovenski pečat«. Ziva VFX je postala ključna pri ustvarjanju naprednih vizualnih učinkov in od leta 2016 je bila uporabljena v več kot 60 filmih, med katerimi so tudi veliki hiti kot so Garfield (2024), Godzila in Kong: Novi imperij (2024), Aquaman in izgubljeno kraljestvo (2023), Venom 2 (2021) in Jumanji: Naslednja stopnja (2019), Stotnica Marvel (2019), Belline pasje dogodivščine (2019) in Megalodon: Predator iz globin (2018).
Na dogodku ob podelitvi nagrad bodo počastili 14 izjemnih znanstvenih in tehničnih dosežkov, nagrado pa bo prejelo skupno 37 posameznikov. Potekala bo 29. aprila 2025 v Muzeju filmske akademije v Los Angelesu, potem ko so jo prestavili iz 18. februarja zaradi nedavnih požarov v elitni soseski Pacific Palisades, v katerih sta svoj dom izgubila tudi Barbič in njegova soproga Nadja Skale. Do zadnjega sta se trudila, da bi rešila hišo in dragocene spomine v njej, a žal zaman.
Jernej Barbič sicer izhaja iz Posočja, natančneje iz Kozmeric, majhne vasice pri Mostu na Soči, ki šteje le še dobrih 20 prebivalcev. Jernejeva nadarjenost je bila vidna že od malih nog. Kot triletni deček se je sam naučil brati, pa tudi poštevanko je znal že v vrtcu. Gimnazijo v Tolminu je zaključil kot zlati maturant z vsemi možnimi točkami, nato pa blestel tudi na študiju matematike na Univerzi v Ljubljani s povprečjem 9,96. Čez lužo je odšel leta 2001 na podiplomski študij računalništva na Carnegie Mellon University (CMU) v Pittsburghu v Pennsylvanii, kjer je doktoriral na področju računalniške grafike, kot podoktorski raziskovalec pa je deloval na Tehnološkem inštitutu v Massachusettsu. Tehnološke revije so ga večkrat uvrstile med najbolj obetavne mlade računalniške znanstvenike v ZDA, leta 2011 je kot prvi Slovenec prejel tudi nagrado priznane znanstvene revije MIT Technology Review, ki jih podeljujejo najboljšim mladim inovatorjem sveta do 35. leta, ki so dosegli izjemen napredek na področju tehnologije, inženirstva, znanosti in podjetništva. Med drugim je na področju 3D-animacij sodeloval pri snemanju drugega dela zloglasne filmske trilogije o Hobitu (Hobit: Smaugova Pušča). Danes je Barbič mednarodno uveljavljen strokovnjak za računalniško grafiko, mehaniko, numerične simulacije ter uporabo računalništva in matematike v medicini, strojništvu in filmu ter je profesor računalniške grafike na Univerzi Južne Kalifornije v Los Angelesu, eni izmed najboljših univerz v ZDA. (P. U.)
Quest’anno c’è anche un po’ di Posočje nella lista di quanti hanno ricevuto gli oscar tecnici. Uno, infatti, è andato anche ad Andrej Barbič, che ha radici a Kozmerice, vicino a Most na Soči.
L’American Academy of Arts and Sciences conferisce questi riconoscimenti per le innovazioni tecnico-scientifiche, in questo caso applicate nell’industria cinematografica.
Lavorando in equipe, Barbič ha sviluppato il programma Ziva VFX, utile per creare animazioni di figure digitali nei film.
Emigrato negli Stati Uniti già nel 2001 per motivi di studio, Barbič è ora uno stimato esperto di informatica applicata a grafica, matematica, meccanica, salute e molti altri ambiti. Insegna come professore alla University of Southern California di Los Angeles.
